Ureditev meje

Niste sigurni do kje sega vaša meja?

Imate tudi vi občutek, da sosed posega v vašo parcelo? Morda vsako leto pokosi več, vaše parcele pa je vse manj in manj. Ali pa morda s sosedom enostavno ne vesta kje med vama poteka katastrska meja.

To lahko rešite na enostaven način in sicer v postopku UREDITEV MEJE.

Pa začnimo na začetku:

MEJA – meja parcele je več daljic, ki so med seboj povezane v zaključen poligon. To pomeni, da je meja vaše parcele, skupek daljic, ki parcelo obkrožajo. (primer1)

V postopku ureditve meje se lahko uredi cela meja vaše parcele, lahko pa se odločite za ureditev samo dela meje, kjer poteka meje v naravi ne poznate.(primer2)

Postopek ureditve meje se začne na zahtevek lastnika parcele ali enega od solastnikov parcel, katerih meje so neznane. Na postopek ureditve meje so povabljeni vsi lastniki parcel, katerih meja oz. del meje se ureja, tudi lastniki parcel pri katerih se ureja meja samo v točki. Tako je potrebno v primeru iz slike, ko se ureja le del meje parcelne številke 231/2, povabiti na mejno obravnavo lastnike parcel 233/1, 232, 230/1, 230/4, 2210/4. Vabilo na mejno obravnavo pošlje Geodetsko podjetje vsaj 8 dni pred samo izvedbo mejne obravnave.

Na mejni obravnavi stranke pokažejo pokazano mejo (meja ki jo sami uživajo), geodet pa pokaže predlagano mejo (katastrska meja). Če pokazana in predlagana meja ne odstopa in če se vse stranke s predlagano mejo strinjajo se na zahtevo lastnikov parcel izvede postopek označitve meje z mejniki v naravi. Meje se ne sme označiti z mejniki, če kateri od mejašev na mejni obravnavi ni prisoten, oz. se ne strinja s predlagano mejo.

Primer 1

primer1

Primer 2

ureditev2

Kaj se zgodi, če kateri od mejašev na mejni obravnavi ni prisoten?

Če kateri od mejašev na mejni obravnavi ni prisoten in je bil v skladu z Zakonom o upravnem postopku na mejno obravnavo pravilno vabljen, se mejna obravnava nadaljuje. Po končanju postopka mejne obravnave, pooblaščeni geodet izdela elaborat ureditve meje in ga odda na pristojno pisarno geodetske uprave. Geodetska uprava v postopku evidentiranja elaborata ureditve meje, pozove vse lastnike, ki na mejni obravnavi niso bili prisotni, da se izjavijo o strinjanju oziroma nestrinjanju s predlagano mejo, kot je bila predlagana na mejni obravnavi. Če lastnik izjavi, da se strinja s predlagano mejo, ali pa v predpisanem roku ne poda izjave, se smatra, da se strinja s predlagano mejo strinja. V tem primeru geodetska uprava izda odločbo o novem evidentiranem stanju.

Kaj se zgodi, če se kateri od mejašev ne strinja s predlagano mejo?

Če se kateri od mejašev na mejni obravnavi ne strinja s predlagano mejo, ga pooblaščeni geodet pozove, da pokaže svojo pokazano mejo. To pokazano mejo geodet prikaže v skici s prikazanim odstopanjem pokazane meje od predlagane meje po podatkih zemljiškega katastra.

Geodet je dolžan opozoriti mejaše, ki so na mejni obravnavi pokazali mejo, ki se razlikuje od meje po podatkih zemljiškega katastra, da takšne meje ni možno evidentirati kot urejene.

Geodet je mejaše dolžan opozoriti, da se šteje, da se udeleženci mejne obravnave strinjajo s predlagano mejo, če niso pokazali svoje meje, tudi če v mejni obravnavi s predlagano mejo ne soglašajo.

Geodetska uprava v tem primeru, tekom evidentiranja elaborata ureditve meje, povabi vse lastnike ‘spornih’ delov mej na ustno obravnavo v prostore geodetske uprave. Predstavnik geodetske uprave še enkrat vse lastnike opozori, da se drugačna kot katastrska meja v postopku ureditve meje ne more evidentirati. Če se kateri od mejašev še vedno ne strinja s predlagano mejo, ga geodetska uprava pozove, da v 30 dneh od prejema poziva, sproži postopek za sodno določitev meje. Če postopek za sodno določitev meje pri pristojnem sodišču ni sprožen, se predlagana meja evidentira kot urejena meja.

Enak postopek velja tudi v primeru, ko mejaš na mejni obravnavi ni prisoten, kasneje pa po pozivu geodetske uprave izjavi, da se s predlagano mejo ne strinja.